Kako sem dosegla, da imamo doma (večinoma) pospravljeno

Ob sobotah naša družina pospravlja. Za red vestno skrbimo tudi sproti, ampak vikend je za stvari, ki vzamejo več časa. Vstanemo okoli osmih, popijemo kavo, pojemo zajtrk in se lotimo stanovanja.

Naloge so razdeljene glede na starost pospravljalca in glede na to, za kaj kdo raje poskrbi. Ker nas je pet, nam gre hitro. Mož posesa, jaz pomijem po tleh. Pralni stroj se vrti vse dopoldne, sušilec pa tudi. Otroci pospravijo svoje sobe, kopalnice in stranišča se lotim jaz. Pomijem umivalnike in ogledala, fuge očistim s kisom in zdrgnem z zobno ščetko, stranišče pa za nekaj časa namočim, da gre umazanija bolj temeljito stran.

Skupaj pobrišemo prah, otroci pomijejo vrata in podboje, pometejo teraso in odnesejo smeti. Mož obriše prah z lestencev. Skoraj vsako soboto pomijemo tudi stene, ki so na občutljivih mestih premazane s pralno barvo.

Nato je na vrsti perilo – večino likam, kar včasih počnem tudi popoldne, ker mi dopoldne zmanjka časa. Zlagam pretežno jaz, samo nogavice imajo čez otroci, ki vse skupaj nato razporedijo po predalih in omarah. Sledi menjava posteljnine in brisač. Medtem mož opere in posesa avto ter opravi še kaj okoli hiše.

Okoli dveh imamo kosilo, ki ga skuham medtem, ko pospravljamo. Včasih nadaljujemo tudi popoldne – najmanj enkrat na mesec pomijemo okna, operemo zavese in pomijemo hladilnik. Potem se pa tako ali tako vsak teden še kaj najde. Preteklo soboto sem na primer od znotraj pobrisala vse kuhinjske omarice in očistila pečico. Kmalu bomo imeli tudi spomladansko čiščenje. To obvezno traja ves vikend, če ne celo dveh.

Ko je stanovanje pospravljeno, smo srečni. Škoda je edino, da za to porabimo celo soboto. Ampak drugače ne gre – ker se v razmetanem in neurejenem stanovanju ne da živeti. Pa še otroke je treba naučiti reda, a ne?

Čestitam, ker ste članek prebrali do tu. Jaz ga gotovo ne bi. Že da sem opisala vsa ta gospodinjska opravila, sem morala pogledati na internet.

Realnost je drugačna. Predvsem bolj zabavna.

V resnici je pri nas doma ČISTO drugače. V soboto smo šli za ves dan smučat, zato je v kopalnici ostal ogromen kup umazanega perila, ki ga moraš preskočiti, če hočeš na WC. Otroških kavbojk se na kolenih drži konkretna plast blata, ki bo kmalu vsepovsod. V kakšnem stanju je WC, sem že pisala. No, danes je še v malo slabšem.

Umazane nogavice niso samo na omenjenem kupu perila, ampak še kje v stanovanju. Nisem še šla gledat, kje. Zdajle vidim, da je na knjižni polici obešena kljuka za obuvanje čevljev, ki jo že nekaj dni iščem, z lustra pa spet visi pajčevina. V enem od otroških ruzakov sem zjutraj našla najmanj pet dni staro šolsko malico, v drugem pa prešvicano telovadno opremo, ki jo je eden od mulcev ves teden prenašal v šolo in nazaj. Aja, pa v hladilniku so ostanki mineštre, ki smo jo jedli prejšnji torek.

Vse rože, ki niso kaktusi, so v slabem stanju. Pri življenju sta le še dve, ampak nimata najbolj svetle prihodnosti. Pa spet sem v sušilcu posušila papirnat robček in zdaj se perila držijo mikrodelci celuloze. Še posebej dobro so vidni na črnih oblačilih, ki jih je bilo v tej rundi, po nekakšnem čudnem naključju, največ.

Nimamo samo kupa umazanega perila, v spalnici sta tudi dva kupa čistega. Kar so tako rekoč vsa oblačila, ki jih premoremo. Za likalnik vam pa iskreno povem, da sploh ne vem, kje je. Zadnje čase sicer ne hodim več toliko po legokockah, ker so vsi moji otroci stari osem plus. Smo pa spet izgubili polovico šahovskih figur. Kartice za Activity sem zadnjič videla med položnicami, ki so padle za hladilnik. No, vsaj zdi se mi, da so bile tam.

Družinsko življenje

Količina vsega, kar se v paketu z otroki prikrade v tvoje stanovanje, te preseneti prej ali slej. Sploh če imaš celo vojsko. Kje vse se te stvari znajdejo ali pa izgubijo. Pa količina časa in energije, ki jo potrebuješ, da vse to spraviš v red. Ko si samski ali v dvoje, lahko cunje celega tedna rukneš čez naslonjalo kavča in ne bo nobene drame. Ni ti treba prati vsak dan, še posoda lahko ostane nepomita. V soboto potem v miru spiješ kavo, pospraviš, kar se je nabralo, pa ti še vedno ostane tri četrt dneva.

Ko imaš enkrat družino, pa se ti zlahka zgodi, da gre vsaka sobota v nič. Če hočeš imeti kaj od življenja, bo najbolje, da spustiš standarde in se sprijazniš s tem, da so v nulo pospravljena stanovanja samo na Pinterestu. Pa še kakšen trik bi se našel. Mi imamo Nino, ki pride vsako sredo in pospravi naše stanovanje.

Nimamo časa

Upam si trditi, da vsak od nas vsak dan opravi 90 odstotkov tistega, kar je načrtoval. Ampak pospravljanje je skoraj vedno v tistih 10 odstotkih. Ne vem, ali bomo kdaj spremenili prioritete.

Ali pač? Ker je zadnje čase res kriza. Nina je namreč dobila drugo službo in nima več časa za nas. K nam je hodila več kot deset let in jaz v tem obdobju nisem niti enkrat pomila oken. Še tal nisem, če sem iskrena. Nina je tista, ki kljuko za obuvanje čevljev pospravi na svoje mesto. Legokocke pa vedno pospravi v ta pravo škatlo.

Pajčevin velikokrat ne opazi, pa ji še nikoli nisem rekla, naj bolje pogleda. Z Nino se dobro razumemo. K nam je prihajala, ko smo imeli samo eno plačo, pa tudi takrat, ko smo je imeli samo pol. Če bi bilo treba, bi šla v lokalno gostilno pomivat posodo, da bi jo lahko obdržala.

Upam, da se vrne, ker sicer ne vem, kaj bo. A mogoče poznate kakšno njej podobno? Ker mi zagotovo ne bomo vsega sami. Nimamo časa – smučarska sezona traja do maja, potem se pa itak lotimo česa drugega.

Vaši komentarji

  1. Me je že zaskrbelo 🙂 Tisti prvi del me je vrgel iz stola. In potem sem si oddahnila 🙂 Četudi smo v soboto doma in imamo v planu čiščenje, ga pri kavi spremenimo.

    1. Hahaa, d best odgovor! Moram pokazat tašči, da so na svetu še kakšni meni (nam, ker mož je tudi tak) podobni:)))

  2. Prebrala cel članek, čeprav me je pri prebiranju prvega poglavja postalo kar malo strah. 🙂 Potem pa sem si oddahnila.. Jaz priznam, da sem včasih resda malo živčna, ker je doma totalna štala. Pa vseeno zamižim. In grem raje na sprehod kot da bi se igrala čistilko.

  3. Moja mami bi z veseljem prsla😊 ja je pa res da preprosto nimamo casa za pospravit ves nered ko imamo.1x.otroke in kup.obveznosti🙄😋

  4. Tina, tudi jaz živim s štirimi fanti… s tem, da mala dva še nista dopolnila 8.
    In, ko sem brala prvi del tega zapisa, so mi v oči stopile solze… ob zavedanju, kako sem proti nekaterim, nesposobna. Drugi del opisa mi je bil v olajšanje 😉
    In, jaz sem edina Nina v naši hiši… zaenkrat mi, ob občasni manjši podpori mame (ki živi v Lj, mi v Mb, tako da je to res redko) še uspe… ne živimo v laboroatorju, bolj bi bilo lahko pospravljeno, ampak…
    Hvala za vse realne zapiske! Pomagajo 😊
    Lep dan, Nina

  5. Ahahaha odlično! Ko sem pričela brati, sem že kovala načrt v glavi, kaj vse moram spremeniti doma, da ti bom podobna (in s tem, da imam enega otroka). Kako sem bila vesela tistega resničnega dela besedila, kajti taki smo tudi mi!

  6. Mi imamo Marico 😊 Ze 10 let. Ne menjamo za nic na svetu! Hitra, ucinkovita, po potrebi nevidna. Cisti tudi v sluzbi, tako da obvlada vse, vcasih me preseneti tudi s trm, da jo najdem na vrhu omare😱 Cena: 8 eur na uro. Pozdravcek. Diana p.s. iz Ljubljane

  7. Nimamo časa prosim moja mama ima hčerko s cerabralno paralizo in ima še vedno čas za pospravljanje s tem da sestra rabi ogromno pozornosti

  8. Uhh … sem že začela dobivat slabo vest, tako da sem bila pol kar vesela ugotovitve, da je tudi drugod podobno kot pri nas 😉
    Tina, odličen blog, vedno znova ga z veseljem preberem, se nasmejem in se marsikje najdem tudi sama.
    En prav lep pozdrav, Tanja

  9. Uuuuffff ko sem prebirala prvi del zapisa, sem se samo čudila da celo soboto namenite pospravljanju, potem pa oddahnila, ker ste taki kot mi 🙂 preprosto uživate vikende. Nekoč mi je prijateljica rekla: otroci si zapolnijo otroštvo po spominih, ki jih boste ustvarili skupaj in ne po pospravljenem stanovanju 🙂 Pa še kako to drži 😉

  10. Uuuuuf, pomivanje oken najmanj enkrat na mesec me je dokončno sesulo….zadnji stavek, da je bilo potrebno pogledati na internet pa neskončno razveselil. Odličen blog, verjetno napisan v soboto, po tem, ko je bilo vse delo opravljeno 🙂

  11. Po tistem prvem delu mi je bilo kar malo slabo in sem že začela iskat izgovore v tem, da ima moj najmlajši šele eno leto in zato nimam časa. Zdaj pa glede na zadnji del članka in komentarje vidim, da nisem edina, ki daje prednost drugim stvarem. Čiščenje je pač vedno čisto na repu seznama stvari, ki jih je treba narediti. So pa zato otroci bolj odporni, ker imajo včasih tudi stik s kakim mikrobom. 😉

  12. Ljudje smo si različni in priznam, da se nikakor ne morem strinjati s predhodnimi komentarji in obenem predvidevam, da je tudi avtorica malo karikirala dejansko stanje ali vsaj pretiravala zavoljo všečnega besedila. Ker – roko na srce – ob vseh kvalitetnih lekcijah, ki jih posreduje svojim otrokom in katerim smo lahko priča na tem blogu, močno dvomim, da bi nekdo svojim otrokom res dajal tak zgled v smislu – vseeno je, če je raztur, bo že uredil nekdo drug. Pa da ne bo pomote, tudi jaz imam gospodinjsko pomoč, a nikakor za pospravljanje, pač pa čiščenje 2x na mesec.

    Nekje sem nekoč prebrala, da je brezhibno urejeno stanovanje znak zapravljenega življenja. Kar je voda na mlin večini izmed vas. Ampak jaz vseeno ne dam svojega reda in ne-kaosa za nič na svetu in se mi vseeno zdi, da imamo popoldneve in vikende zelo kvalitetne. V povprečju mi skrb za red vzame 15 minut na dan, je pa res, da smo – vključno s 4letnico – navajeni, da sproti za sabo urejamo svoje stvari. In tudi redko kaj izgubimo 😛 … pa brez zamere!

    Sicer pa odličen in prikupen blog. Zelo mi je všeč, da mama skrbi zase in za svoj partnerski odnos in ima jasen cilj vzgojiti samostojne otroke. Pod to se pa podpišem trikrat.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja