• Otrokom je vse jasno. Lahko bi jih prosili za nasvet.

    Danes je sreda, 14. februar 2018. Valentinovo je, ampak to ni glavni štos današnjega dneva. Čeprav smo sredi tedna, moji sinovi niso šli v šolo. Namesto da bi bili pri pouku, se grejo zimske radosti pri babici in dedku.

    Ko so izvedeli za učiteljsko stavko, so se prostega dneva iskreno razveselili. Kolobocija, v kateri so se znašli njihovi učitelji, jih pa ne zanima prav dosti. Imeli smo sicer kratko debato o tem, kaj stavka sploh je, kar je rodilo idejo, da bi mogoče kdaj stavkali tudi oni.

    Njihove konkretne ideje

    Nismo razpredali dalje, sem pa vseeno skoraj prepričana, da v primeru stavke njihova stavkovna zahteva ne bi bila, da bi bil vsak dan kot današnji, ko jim ni treba k pouku. Niti ne bi zahtevali bazena na šolski strehi ali pa lunaparka v šolski kleti. Otroci imajo v zvezi z izboljšanjem šole zelo konkretne in tudi realne ideje.

    To vem, ker pod domačo streho že leta opazujem majhen vzorec otrok, ki osnovno šolo preizkušajo na lastni koži, pa tudi, ker sem se pred časom znašla na zasedanju šolskega parlamenta, v okviru katerega so učenci razpravljali prav o teh temah. Otrokom je vse jasno. Lahko bi jih kdaj vprašali za nasvet. Ali pa če vsaj razmislimo o tem, kar pravijo.

    Še zdaleč niso samo negativni

    Za začetek so ugotovili, da imamo šolski sistem, ki je solidno urejen. Šola je brezplačna, učbenike si lahko izposodiš, imajo svetovalno službo in možnost dodatne pomoči tistim, ki jo potrebujejo, podaljšano bivanje je organizirano, prav tako je urejen prevoz v šolo, imajo šolske ekskurzije, možnosti vključevanja učencev v različne projekte in še kaj.

    Kar jih moti pa je pouk sam in stvari, ki jih ne moreš urediti tako, da sprejmeš nekaj aktov:

    • Način podajanja snovi se jim zdi totalno zastarel. Ne razumejo, zakaj si je v digitalni dobi treba toliko učiti na pamet, če pa lahko vse po spisku v trenutku najdeš na internetu. Radi bi se naučili več praktičnih stvari, ki so koristne za življenje – na primer tega, kako delati z denarjem, kako se kaj skuha in kako se znajti po zaključku šolanja. Pa itak hočejo več ur telovadbe. Če bi bilo manj teoretičnih vsebin, tudi urniki ne bi bili tako nabasani.
    • Učbenikov in delovnih zvezkov je preveč – predlagajo enega na predmet. Ni ga odraslega, ki bi vsak dan na hrbtu prenašal tak tovor, kaj šele, da bi zmogel toliko različnih informacij spraviti v glavo in jih tam tudi obdržati.
    • Ocene povzročajo stres in goljufanje, vodijo v nezdravo tekmovalnost pa tudi učitelji niso vedno pravični, ko jih delijo. Velikokrat se zdi, da so pomembne samo ocene, ne pa tudi, koliko kdo zna.
    • Radi bi, da bi se šola več dogajala v šoli in ne toliko doma. Pa ne samo zato, ker se jim ne ljubi vsak dan napisati domače naloge in bi radi več prostega časa. Takšen sistem bi prinesel bolj enake možnosti za vse otroke. Učencem, ki v šoli ne razumejo snovi, a jim tudi doma nima kdo pomagati, je težko. Tisti, ki dobijo pomoč staršev pa so v veliki prednosti.
    • To bi prineslo tudi več sodelovanja in pristnejše stike med učitelji in učenci. Med sabo bi se bolje poznali, zaradi česar bi se tudi bolje razumeli. Radi bi, da se učitelji ne bi jezili, kar naprej grozili in delili (po možnosti skupinskih) kazni, ker se nekdo grdo obnaša. Radi bi, da bi se večkrat vprašali, zakaj je tako.
    • Hladni in nedostopni učitelji jim niso všeč. Želijo, da bi bili smešni in da bi večkrat povedali kaj o sebi in svojem življenju. Takšni učitelji znajo snov bolj zanimivo razložiti in niso dolgočasni.

    V primeru stavke se mi zdi to kar dober program. Kaj pravite?

    Za bistre misli in lakoto je na zasedanju otroškega parlamenta poskrbel Palačinkomat s svojimi palačinkami in marmelade Natureta.

    Preberi vse

ZADNJE OBJAVE