Danes je bilo namreč v Tivoliju Odprto zimsko veteransko prvenstvo Slovenije v plavanju in evo, človek je slavil v dveh disciplinah, v štafeti je bil pa tretji. Pri tem ni treba posebej poudarjati, da je šlo za kategorijo od 45 do 49 let, sploh pa ne, da je bil edini tekmovalec, ki se je v tej kategoriji prijavil na tekmovanje. Važno je, da je odplaval dober rezultat. Še bolj pa, da je sploh plaval.

Poleg tega, da plava za veterane, igra bobne v dveh(!) bendih. Koncert bo 11. maja v Ortobaru. Vljudno vabljeni.

Zgoraj omenjeno vedenje in njegove rezultate uvrščamo simptome krize srednjih let (krajše KSL).

KSL imam tudi jaz, ampak je nimam sama po sebi, ampak samo zato, ker jo ima on. Štiri večere na teden ga ni doma. KSL je naporna, ampak se jo da izkoristiti v svoje dobro. Nimaš sitnega tipa, ki ždi na kavču, ampak državnega prvaka, ki ima mišice pri 45+! Če se slučajno že zgodi, da je siten pa lahko vedno začneš govoriti o plavanju, bendih, vajah, tekmah in koncertih – takoj bo boljše volje. Poleg tega ti KSL prinese več svobode, saj lahko otroke pustiš doma in greš brez njih en krog. Midva greva že od nekdaj rada kam sama, ampak z majhnimi otroki je bil včasih to cel projekt. Zdaj jim pa poveš, da te ne bo, in je urejeno. Naši so še veseli, kadar so lahko sami doma. Večinoma si sploh ne zapomnijo, kam sva šla.

Prejšnji teden so šli oni v šolo, naju je pa Cilka peljala na smučanje. Ampak ker imava KSL, sva potrebovala izziv, ki zahteva konkretno fizično in tudi psihično pripravljenost. Zadala sva si, da bova v enem dnevu presmučala vsaj 100 km, kar je toliko kot od Ljubljane do Kopra.

Spodnji video vključuje požrtvovalno zasledovanje cilja, kavo v gondoli, smučanje po asfaltu in zlomljeno dušo. Na vašem mestu bi pogledala, kako nama je šlo.