Ko sem ga dobila na svoj rojstni dan, sem bila malo srečna tudi zato, ker sem tistega leta z njim dobila najlepše darilo. In potem sem si začela predstavljati, kako fino bo, ko se bojo najina praznovanja vrstila kar v duetu. No, ko je bil manjši, je bilo res tako, zdaj bi pa raje praznoval na kakšen drug datum. Ker kdo pa hoče v teh letih na svoj rojstni dan z mamo na kosilo, ker ima ravno na ta dan tudi ona rojstni dan? Kakšen neprikladen slučaj. Kar se njega tiče, ima čas vseh preostalih 364 dni. Samo povejte, kdaj gremo.

Do danes sva kljub vsemu naštela sedemnajst skupnih praznovanj.  Dokončno pa se je zataknilo pretekli petek, ko je prišel njegov osemnajsti rojstni dan (in moj šestinštirideseti, da se ne boste spraševali).

Koncert v živo

Ko mu je lani do polnoletnosti manjkalo še leto dni, smo rekli, da še dobro, ker kako bi vendar v času korone človek praznoval to reč. No, kot vemo, je letos še slabše. Ne vem, če je mega žurki, ki se je prejšnji petek kljub vsemu zgodila pri nas doma,  botrovala prav korona, ampak dejstvo je, da so imeli ta mali dovolj smukanja po klopcah v Tivoliju in oprezanja, kdaj jih bo pri tem kdo zasačil. Pa pol leta so hodili domov ob devetih.

Če niste z Vrhovcev, ne veste, da se je prejšnji petek na naši terasi zgodil edini koncert v živo v zadnjega pol leta. Če ste z Vrhovcev pa to skoraj zagotovo veste, ker je Aljaž (to je otrokov oče) iz svojega placa za vaje privlekel največje bokse in še vse kar gre zraven. Ni šlo torej za neko akustično po tihem zadevo. Hotela sem napisat, da je fejst ropotalo, pa mladina pravi, da se zdaj reče, da je ‘pokal’.

Matter – naš terasa (boy)bend

O bendu, ki pride, se je začelo govoriti par tednov prej. In midva sva prec rekla: Opa!!!  Matter  niso mainstream, midva pa očitno tudi ne, ker če bi drug teden igrali v Kinu Šiška, bi šla. Sploh zdaj, ko se nič ne dogaja. Kar pa še ne pomeni, da Matter niso pretekli petek igrali na najini terasi. So! In to z velikim veseljem, ker oni tudi pogrešajo to sceno. Edino da naju ni bilo tam. Ker pač ne uletiš na koncert, ki ga ima tvoj sin za svoj 18. rojstni dan. Sva pa bila na tonski vaji ob šestih popoldne. Vsaj to.

Vse najboljše, dragi sin

Namesto na koncertu sva s svojo družbo gostovala nedaleč stran v stanovanju od Kristi (hvala!), ki je šla ravno na morje. Res nisva vedela, kaj bo, zato se nama je zdelo bolje, da ostaneva nekje blizu. Konec koncev je bil pa tudi moj rojstni dan. Okoli desetih smo undercover in z drinkom v roki stali za našo hišo in s primerne razdalje gledali mulce, ki so si gladko organizirali koncert svojih najljubših artistov. Gladko. Malo mi je šlo na jok, ker, lej, ne zgodi se vsak dan, da ima tvoj prvi sin osemnajst let. Po mesecih tišine je bilo lepo slišati množico mladih ljudi, ki so si končno dali duška. Bila je tudi nostalgija, ker to ni več naša scena. Začutiš ta leta – njihova in svoja – ampak, evo, ni kej. Vse najboljše, dragi sin. Če si organiziral tole, boš v svojem življenju še marsikaj. Lepo, da si naslednji dan rekel hvala, ker imaš starše, ki ti pustijo imeti koncert od Matter na lastni terasi, zlobirajo pri sosedih in za povrh še zrihtajo ozvočenje. Pa res sva vesela, da je bilo top in da si zavladal po vsej Ljubljani. Samo post festum morate še natrenirat, ker sem naslednji dan za svoje pojme malo preveč pucala.

Ta stol ne bo več nikdar nov

Na isti dan kot midva svoj rojstni dan praznuje tudi legendarni Marko Brecelj, da gremo še malo v drugo smer. Mi trije smo namreč po starosti približno po 25 let narazen. Leta 2007 je Brecelj Rožletu zaigral in zapel Škandal v Rdečem baru in si za predpriprave na ta performans vzel precej časa. Na koncu je s kitaro v roki sedel na stolu, ki ga je postavil na eno mini mizo. Nepozabno.

Že pred časom smo slišali, da je krhkega zdravja, zato mu še toliko bolj želimo vse najboljše. Vemo, da ta stol ne bo več nikdar nov, mu pa sporočamo, da so na vidiku novi stoli. Niso enaki, so pa vseeno lucidni, drzni in samosvoji. Takšni, ki jih komot postaviš tudi na mizo.

Foto: Ivana Krešić