Fotosešn, 2.del

Ko smo pregledali fotke iz Tivolija, smo ugotovili, da ni niti ene takšne, ki bi bila primerna za našo predstavitveno. In je sledil fotosešn, 2. del. Ni bilo ne časa ne energije, da bi šli spet v Tivoli, zato smo vzeli modro klopco od babi in jo postavili za hišo.

Aljažu se je zdela malo prenizka in jo je podstavil z dvema cegloma. Otrokom se je vse skupaj spet zdelo še kar čudno:

Rožle: Zakaj si dal pa klopco sem gor?
Aljaž: Da se bomo slikal.
Rožle: A spet? Ja, zakaj pa spet? (oči gredo okol)
Aljaž: Tiste fotke od zadnjič niso bile ok.
Rožle: (oči gredo spet okol) Ja, no, ampak povej mi, zakaj si dal klopco gor?
Aljaž: Da bo lepše ozadje.
Rožle: Aja?

Tina-in-fantje-12Potem sta se morala z Vitalom usest vsak na eno stran klopce, za probo. Vitalove oči niso šle okol, ker še nima te navade, ampak počutil se je pa neki v tem stilu.

Tina-in-fantje-13Lokacija.

Tina-in-fantje-14

Aljaž: A bo dež?
Rožle: A bo že konc?
Natan: Jaz sem lačen.
Vital: A grem lahko spat?
Samo jaz se trudim. Spet.

Tina-in-fantje-15No, na koncu smo vseeno našli fotko, na kateri se sami sebi zdimo ok. Manca je sicer rekla, da smo mal Neckermann, ampak druge RES ni. Važno, da gledamo v kamero, čeprav ne v tisto, ki nas slika.
Fotografije: Metod Novak

Vaši komentarji

  1. Tina, imaš krasno družino in z veselejm bom prebirala tvoj blog. Sama sem mamica dvema deklicama in vem da je družina ključ, ki odpre vrata do osebne sreče.

  2. Vauu 😀 Se oglašam kot bivša cosmomaturantka 🙂 Komej čakam na tvoje nove objave. 😀 Naj bodo še naprej tak dobre 🙂

  3. Komaj čakam, da bodo tudi za mano vse plenice in dojenje in trme in zeleni šmrklji. Do takrat (in še naprej) pa se veselim tvojih post-ov.

    In čeprav je bil moj prvi otrok punčka, ki sva si jo oba želela, in sem bila sprva razočarana, da je drugi fantek, je on sedaj tudi absolutno moj ljubček (v ne-bolanem, ne-obsedenamama pomenu) in se veselim odkriti, v koga bo odrasel. Tako da, fantki rules! 🙂 Go fantki!

    Kar se tiče služb, pridejo in grejo – nekatere prostovoljno, druge pač ne. In čeprav se nam ne obetajo kaj boljši časi, vsaj še par let ne, se ljudem utrinjajo nove in nove ideje. Kar nas loči od drugih je, če ideje spravimo v življenje. Prvi in najtežji korak si tako že naredila, mi (bralci) pa se bomo potrudili, da bomo navili število obiskov na strani. 🙂

    1. Urša, hvala za vzpodbudo … zadnje čase je pri nas z otroki manj naporno, tole s službami pa vedno bolj. Bi kar nazaj zamenjala 🙂
      Se bom potrudila čim več objavljati, da bo za vsak obisk tudi kaj novega. Pa LP družinici

  4. Hehe, zadnjič sem vas videla v Žabarju, pa nisem bila prepričana ali si to ti ali ne :). Zdaj vem, da si :). Uspešno bloganje ti želim, boš videla, da to človeka spremeni bolj, kot si misliš.

  5. Tina res ste luškani. Sem se tok nasmejala k sem vse prebrala. Vse pohvale za objave in komaj čakam nove dogodivščine. Zelo fajn za mamice k imamo doma fante. No mi imamo dvojčka in sem res vesela za tale blog, da vem kako naprej, ker smo zdaj še v plenicah.

  6. Kakšni lušni blond fakini! Z zanimanjem spremljam blog in se (čudno) najdem v tvojem pisarjenju, čeravno so v vlogi otrok male pasje tečke 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja