Pride trenutek, ko je treba pritisniti zadnjo piko. Jaz bom eno od njih napisala že na koncu tega uvodnika. S Cosmom sem živela skoraj osem let, se vsak dan vračala v roza pisarno in ves čas razmišljala o vas, drage cosmo punce.

Spremembe se morajo dogajati – v službi, doma, med prijatelji, v življenju na splošno. Dajejo nam polet, energijo in pripomorejo k temu, da opazimo nove priložnosti. Ko se zaprejo vrata, sveže zapiha skozi okna, o tem smo na Cosmu prepričani. Danes se je za spremembe težko odločiti, zato je včasih fino, če te vanje prisilijo kar okoliščine. Morda šele potem začutiš, kaj vse zmoreš, in pravo veselje je, ko imaš končno možnost in čas razmišljati o čisto novih izzivih.

Ta roza cirkus

Preden sem se usedla k pisanju uvodnika, sem prelistala vseh osem zadnjih letnikov Cosmopolitana. To je osem res debelih knjig, v katerih je, če izračunam na hitro, več kot 10.000 strani cosmo vsebine – vse to smo ustvarili v osmih letih! Vzelo mi je nekaj ur, saj sem marsikateri članek spet prebrala in se nasmejala, predvsem vsemu tistemu, kar smo ušpičile skupaj s puncami. Recimo imenom koktajlov, ki smo jih mešale na eni od cosmo zabav – poligatanka je bil med najbolj popularnimi, brezalkoholni vozmopolitan pa pravzaprav najmanj, čeprav je bil naš namen dober. Pa treningom plesa ob drogu in spet drugim, ko smo plesale v petkah. Pa tečaju kuhanja, na katerem smo skuhale veselo rižoto, in tečaju jadranja, ko smo jadrnico lastno ročno spravile od Izole do Pirana in nazaj, čeprav nobena od nas takrat ni vedela, kaj je bum. In vseh zabav, sploh tiste, ko smo moške ritke ciljale z vodnimi baloni. Pa Ski Openingov in Tekov v petkah, ki so v tem času postali tako popularni … Res, luštno je bilo biti del tega roza cirkusa!

Tina in fantje

Zdaj me vsi sprašujejo, kaj bom počela, in jaz sem vesela, da vem. Odklikajte na www.tina-in-fantje.si in boste vedele tudi ve. Zagotovo ne bom prenehala ustvarjati in premišljevati o tem in onem – čakajo me zanimivi časi, to vem zagotovo. Kljub temu bo Cosmo na neki način ostal del mene, zadnjih osem let pa se bom vedno rada spominjala. Verjamem, da ga boste navdušeno brale še naprej, čeprav bo že v naslednjem kolofonu napisana nova šefinja. Eh, zdaj je pa verjetno res že čas za tisto piko, kajne? Jo napišem kar z besedo, da bo zares. Pika torej in se beremo še naprej!

Hvala, punce, za vse, kar smo skupaj spravile skupaj. Za milijon ur v roza pisarni, za ideje in nasvete, sploh pa za smeh, čvek in vse tiste kave – zaradi vsega tega mi je bilo z vami vedno lepo.