Tina in fantje
Nekajkrat se mi je zgodilo, da sem šla v K4 v roza puloverju. To ni bila moja scena. Potem sem se nekega dne poročila z bobnarjem hard core benda.
Danes sem mama treh fantov, ki hodi na rock koncerte in še kam. Kot takrat v K4, imam pogosto občutek, da sem edina. Ne sodim v ciljno skupino.
Stvar je v tem, da punce moje generacije nikamor več ne zavijejo. Hodijo v službe, servisirajo otroke, skrbijo za gospodinjstvo. Nekatere srečujem izključno pred vrtcem ali na otroškem igrišču. Z drugimi komuniciramo po telefonu, v živo jih pa že leta nisem videla. Moja ciljna skupina čepi doma ali pa tam, kjer čepijo njeni otroci. Morda je finta v tem, da sem imela otroke relativno zgodaj in druženja v živo ni, ker smo, čeprav približno istih let, v različnih fazah življenja. To bi lahko pomenilo, da je še upanje, a se bojim, da gre zgolj za utvaro. Sama sem kam šla tudi takrat, ko so bili otroci še dojenčki. Zdaj, ko so večji in si jih upam pustiti same, grem pa sploh.
Zadnjič sva po SMS-u dobila last minute povabilo na pivo. Jasno, prišli so samo fantje … in jaz. Čeprav so se zmenili tik pred zdajci, se jih je kot bi mignil nabralo ene sedem. Spet roza pulover. Ko se menimo punce, se nikoli ne zmenimo.
Situacija na moški strani je pač drugačna. Redna srečanja so običajna praksa. Da bodo zvečer doma pa se od njih pričakuje samo takrat, ko dobijo nove otroke. Sicer pa enkrat na teden zagotovo pade skupna rekreacija. Ali vaja z bendom. Normalno. Punce kvečjemu tečemo, ker to lahko počneš solo in takrat, ko za to najdeš čas. Recimo ob šestih zjutraj, ko familija še opazi ne, da si šla en krog. Ne gre za to, da bi nas kdo pošiljal med štiri stene in za štedilnik – tja se velikokrat parkiramo kar same. Vem recimo za kar nekaj očetov, ki matere svojih otrok zaman pošiljajo v lajf. Včasih se v ‘mama skupinah’ na facebooku pogovarjajo o tem, kako slabo vest imajo, če z otroki ne preživijo največ časa kot bi ga lahko. Pa če ni vse pospravljeno, zlikano, tipi topi zrihtano. Jaz imam slabo vest kvečjemu, če otroku med pranjem po nesreči v roza pobarvam njegov najljubši T-shirt.
Teren za svojo svobodo in mirno vest sem, ne da bi se tega sploh zavedala, začela pripravljati že zgodaj. Za začetek sva svoje sinove, ko so bili stari približno šest mesecev, s skupnimi močmi vrgla iz spalnice. To pomeni, da zadnjih pet let, odkar je bil najmlajši star pol leta, spijo v svojih sobah. Nihče od njih se ponoči ne tihotapi k nama. Zelo dobro vejo, da sva midva nekaj, vsi skupaj smo pa nekaj drugega. In da bova to ostala tudi, ko bosta otroški sobi nekoč le še sobi za goste. Včasih slišim, da v družinah spijo v drugačnih parih – eden z enim otrokom, drugi pa z drugim, recimo. Verjetno z željo, da z otroki preživijo čim več časa (čeprav ga drug z drugim potem manj).
Nikoli nisem padla v filing, da otrokom privoščiš vse, sebi pa nič. Včasih si odrežem največji kos torte. Ali pa sredi dneva tri ure berem na terasi, medtem ko mularija, kljub tem, da je sončen dan, gleda že drugo risanko v enem šusu. Včasih si kupim ekstra par čevljev, čeprav jih je v omari cela vrsta, otroci pa vso sezono drgnejo vsak svoj edini par.
Rock koncerti pa … Na zadnjem v Novi Gorici je imel basist na majici napis Be strong, be wrong, kar je rahlo patetičen, a vseeno primeren zaključek tega razmisleka. Tudi če si mama, ti ni treba ves čas početi tistega, kar od tebe pričakujejo drugi. Še tistega, kar pričakuješ od same sebe ti ni treba. Pričakovanja nas prevečkrat omejujejo.
Se vidimo na naslednjem špilu!
28/10/2013Jaz, (pol)maratonka
24/03/2015Upor v šolski menzi ali zakaj je tam hrana boljša kot doma
21/03/2016Punce so pridne, fantje so pa brihtni
02/07/2013Mini riba iz Koseškega bajerja
Se popolnoma strinjam s tabo:) Jaz tudi veckrat npr. sivam, berem ali pa zaspim za 20 minut, stanovanje pa je v razsulu:) srecna mama=srecen otrok:)
medve bi se imeli veliko za pomenit, Tina ;). mogoče čez par let, ko se moji otroci po starosti malo približajo tej, v kateri so tvoji zdaj. trenutno si privoščim ta razkoš, da čez vikend zjutraj še malo pospim, otroci pa z atijem gledajo risanke v dnevni sobi (zelo potiho ;)). fb mama skupine so mi pa na srečo tuje, pomoje bi fasala kar živčnega 😀
Hoj, te pokličem, ko grem naslednjič plesat do jutra! Za pijače med tednom je pa res manj časa, ali pa slab obcutek – najbrž se tudi zaradi teh občutkov razlikujemo od moških – kar je pa čisto ok
Sem vesela, da se še najde kakšna tko skulirana mama. Tudi sama itak da dam hčerkico na prvo mesto ( sploh ker je edinka, se ji moreš pač na račun tega včasih malo več posvečati) ampak ne pozabim pa nase oz. tko kot si rekla kdaj tudi sebi odrežem večji kos torte, kupim tuid sebi kak kos oblačila več oz. grem sama s kolegico na kavo:) In to brez slabe vesti, ker vem da zmeraj prvo poskrbim za hčerkico.
Podpišem (in udejanjam) z obema rokama.
Pozdravljeni!
Brala sem vas, še ko ste pisali kot urednica, in že takrat ste mi bili super s svojimi članki. Po naklučju sem vas zopet “našla” in riskirala celo noč, da sem prebrala in prečekirala vaš blog. Uživam in se smejem, ko vas berem. Se v vašem pisanju marsikje najdem:).