Zima ni zame. Razen kadar lahko smučam – kar na žalost počnem redko.

V tem trenutku je na našem hodniku kup mokrih otroških cunj. V njih so se šli moji sinovi za hišo ves popoldan zimske radosti.  Do zjutraj jih je treba posušiti, da se jih bodo lahko šli spet jutri. Ni rečeno, da je na kupu parno število rokavic, niti da so domov prinesli vse kape, ki so jih ven odnesli na svojih glavah. Vsak dan preštevam in kombiniram.

Tako je tudi, kadar gremo smučat. Smučarske krame je veliko, pa še ničesar ne smeš pozabiti. Imamo približno 50 različnih stvari, ki jih je treba zbasati v avto, jih navleči nase in poskrbeti, da se v njih znajdejo tudi otroci. Da o sendvičih, termoskah s čajem in rezervnih gatah niti ne govorimo. Pakiranje je stres, ampak nekako gre, ker je smučanje približno edina aktivnost povezana z zimo, ki mi je všeč.

Smučanje je naš šport

V naši družini vsi radi smučamo. Tega ne bi mogli reči za noben drug šport. Zato se trudimo gojiti vsaj tega edinega  – čeprav imamo z njim kar nekaj težav.

Smučanja se je treba naučiti. Če upoštevaš število svojih otrok in njihove različne starosti, se učenje lahko vleče v nedogled. Pri nas je trajalo več kot deset let, da se lahko končno skupaj spravimo na isti hrib in se brez pretresov spustimo v dolino.

Najlepše je v dvoje

Neglede na zimsko družinsko idilo pa je smučati še vedno najlepše v dvoje. Klinc gleda naraščaj. Saj oni imajo še celo vrsto zimskih radosti,medtem ko imam jaz eno samo. Raje dan na smučišču kot dejt kjerkoli drugje. Zunaj si in športaš, na sedežnici pa lahko v miru tudi kakšno rečeš. Sploh če te medtem ne skrbi, kako se bodo z nje spravili tvoji otroci.

Pozimi res ni lepšega od sončnega dneva, ko mularijo na vse zgodaj strpava v institucije, midva greva pa smučat namesto, da bi šla v službo.

Tečaj angleščine ne, smučarski pa ja

Je pa res, da imajo otroci v zadnjih desetih letih za sabo precej več smučarskih dni kot midva. Nikoli jih nisva vpisala v tečaj angleščine, v smučarskega pa vsako leto, odkar so bili stari tri leta.  Tudi letos grejo za pet dni na Pohorje, midva pa upava, da medtem vsaj enkrat v Avstrijo.

Saj bi šli večkrat skupaj, ampak smučarija za petčlansko družino stane celo premoženje. Ko enkrat nakopičiš vso smučarsko opremo si šele na začetku. En sam dan smučanja čez mejo stane slabih 300€, če gremo na katero od domačih smučišč pa dobrih 100€. Da o tedenskih smučarskih počitnicah kjerkoli že, sploh ne govorim.

Glede na članek, ki je bil pred kratkim objavljen v Delu, se najceneje smuča v Bolgariji – teden smučanja z bivanjem v hotelu, tečajem smučanja, večerjami in pijačo za štiričlansko družino stane 1745€. Ugodno naj bi bilo tudi v naši Kranjski gori, medtem ko je najdražja Švica – tam samo smučarske vozovnice za štiričlansko družino stanejo 1200€. Draga je tudi nam najbližja Avstrija. Če bi želeli na primer za teden v Sv. Anton, bi nas to stalo 4165€. Oziroma še malo več, ker nas je pet.

Očitno bomo tudi letos prakticirali low budget smučarijo.To je sicer bolj za otroke, ampak je bolje kot nič. Že od začetka decembra smo na lovu za majhnimi smučišči čim bliže Ljubljani, ki premorejo vsaj eno vlečnico in obratujejo popoldne tudi med tednom.

Včasih je bilo takšnih majhnih smučišč po Sloveniji veliko več, ker je bilo zanje lažje pridobiti vsa dovoljenja. Glede na razgibanost terena, bi lahko takšna smučišča imeli na vsakem vogalu. To bi bilo dobro za turizem, rekreacijo in iskanje smučarskih talentov. A tudi tukaj nas bremza birokracija.

Kljub temu smo do sedaj smo našli dve:

*Šentjošt nad Horjulom. ima dve vlečnici, kup prostovoljcev, ki skrbijo za smučišče, in kuhano vino, ki je boljše od tistega z ljubljanskih štantov. Dnevna karta za otroka stane 6€, popoldanska pa 4€. Z otroško smučarsko opremo za izposojo so dobro založeni. Imajo reflektorje za nočno smuko in od letošnje sezone celo snežni top. Iz Ljubljane si tam v dobre pol ure.

*Rudno pri Železnikih. Upravlja ga športno društvo Buldožerji in je malo bolj pro. Do tja je iz Ljubljane slabo uro. Imajo smučarsko šolo, svoj pokal in 300 metrov dolgo precej strmo progo, ki je v celoti osvetljena za nočno smuko. Smučarska karta za otroke stane 6€, za odrasle pa 7,5€. Zraven smučišča se lahko tudi sankaš ali tečeš na smučeh.

Otroci uživajo tudi na bolj skromnih terenih. Midva pa medtem stojiva ob vznožju smučišča, pijeva tisto kuhano vino in čakava na toplejše čase.