Problem družin s tremi otroki je tudi ta, da tri ni deljivo z dve. Že res, da tudi ena ni, ampak to je druga zgodba. Če imaš edinčka, se oba starša ukvarjata le z njim, če imaš dva je ena na ena, pri treh pa …ne moreš se razdeliti na tretjine. Večino časa si torej še kar zmešan – ne samo ti, ampak tudi otroci. Zato so situacije, kot je bila nedeljska, za vse nas zelo dragocene.  Rožletu sva tako rekla, da si lahko izbere, kaj bomo počeli.

Rožle: Gremo lovit ribe na Koseški bajer!
Aljaž: Sori, ampak jaz ne bom lovil rib, to sem ti že povedal. A ne bi šla mal na koš metat?
Rožle: Pa dej no. A nisi reku, da lahko kar hočem?

In sva šla sama. Na najin prvi ribolov. By the book, seveda. V Cvičku sva kupila dovolilnico za eno palico (12 evrov!), šla en krog okoli bajerja, prijazno poklepetala z ribiči in se parkirala na prosto klopco na drugi strani.

Potem se je začelo … odfecljavanje laksa, ki je bil ene šestnajstkrat zavit okoli ročaja, naštimavanje plovca, gnetenje in natikanje vabe, ki je ves čas letela dol … mene je potrpežljivost minila že takoj na začetku, njega pa še zdaleč ne.

Ostala sva skoraj tri ure – jaz sem sedela na klopci in si mislila, da če ne drugega, bo pa vsaj zgodbica za na blog, Rožle je pa mahal s tisto palico kot ta velik. Malo sva se tudi pogovarjala, za to je kljub vsemu imel čas:

Jaz: A veš Rožle, po mojem punce res niso za ribolov, ker sploh ni izraza za žensko, ki lovi ribe.
Rožle: Ja, kako ga ni? Mami, ti si ribička al pa ribolovka, kakor hočeš.

Umrla sem od smeha, on je pa čisto resno metal trnek, počakal, potem navil laks in nataknil novo vabo, če so jo ribe pojedle. In potem jovo na novo ene stokrat … Seveda je imel v mislih, da bo ujel ribo, ki bo imela najmanj pol metra med očmi, ampak na koncu je ujel eno mini ribo. Jaz je nisem uspela slikat, ko je bila še na trnku, in zaradi tega je bil rahlo razočaran (tako da, riba je bila na trnku, nisva si je sposodila pri sosedu). Potem sem ga komaj prepričala naj jo izpusti – je hotel, da jo doma damo v akvarij (ki ga sploh nimamo).

Zvečer je klicala Anja in jaz sem ji mal potožila, da si je najstarejši izbral hobi, nad katerim nisva navdušena ne jaz ne Aljaž. In je povedala, da ima enega frenda, ki veliko lovi ribe in bo zagotovo kdaj vzel Rožleta s sabo. Ja, Anja, to bi bilo res super, ker jaz res nočem biti ne ribička, še manj pa ribolovka.

P.S. Med pisanjem mi črkovalnik ni podčrtal besede ribička. Za tiste, ki ne vedo, tako kot jaz nisem – pravilen izraz za žensko, ki lovi ribe, je res ribička.