Pred časom me je moj najmlajši otrok vprašal, ali sem že kdaj doživela potres. »Tak pravi potres, v katerem se podirajo hiše, ljudje pa tečejo sem in tja in so v nevarnosti,« je slikovito opisal.

V njegovih očeh sem se namreč rodila v praveku, veliko let pred njim. Zato se mu je zdelo povsem logično, da se mi je v vseh teh dolgih letih, odkar sem na svetu, pripetil tudi potres ali dva. To so pogosta vprašanja majhnih otrok – vsi trije moji sinovi so me v določeni starosti na primer vprašali, ali smo, ko sem bila majhna, sploh imeli elektriko.

Za zdaj brez potresnih dram

Malega je razočarala novica, da sem doslej doživela dva mini potresa, ki sta povzročila le rahlo žvenketanje kozarcev in komaj opazno zibanje lustra sem in tja v dnevni sobi. Nikakršne velike potresne drame ni bilo.

Zadnji večji potres, v katerem so se v Ljubljani zrušile hiše, je bil aprila leta 1895. Oziroma točno 80 let, preden sem se rodila.

To je bilo v časih, ko so bili starši njegovega pradedka, ki ga obiskujemo ob nedeljah, še otroci. Za časa mojega življenja pa v moji bližini ni bilo rušilnega potresa, zaradi česar sem za otroka malo manjša junakinja, kot bi sicer lahko bila.

Nič nas ne sme presenetiti

Naravne katastrofe v njegovih očeh sodijo v zgodovino ali pa v katerega od filmov katastrofe. Sam od sebe bi se morda spomnil dveh mini katastrof, ki sta naša življenja komaj oplazili. Enkrat nismo mogli v službo, šolo in vrtec, ker je bilo okoli hribčka, na katerem stoji naša hiša, vse poplavljeno in bi se morali odpeljati s čolnom. Drugič smo zaradi žleda obtičali na Pokljuki, v hotelu brez elektrike, ampak je bil vseeno žur, ker si se lahko po mili volji sankal po smučišču in imel čisto okej podaljšane počitnice.

V času mojega osnovnega šolanja so nas za primer potresa urili v akcijah, imenovanih Nič nas ne sme presenetiti (NNNP).

Eden redkih spominov, ki jih imam na prvi razred, je skakanje skozi okno učilnice v pritličju in prerivanje pod mizami, kar je bila dobra popestritev šolskega vsakdana. Takrat sem si za vse življenje zapomnila, kaj je treba storiti, če se nam zatresejo tla pod nogami.

Pa to vejo tudi sodobni otroci? Naj kar sami povejo!

Odgovore na zgornje vprašanje, ki so jih prispevali moji otroci in njihovi prijatelji, so boljši del tega zapisa. Na voljo so na portalu Vse bo v redu, kjer je objavljen celoten članek. S honorarjem, ki ga bomo dobili za prispevek, bomo vse otroke, ki so sodelovali, peljali na eno slastno torto!