Na potovanjih se lahko naučiš in spoznaš več kot v šoli. Zato včasih špricamo in to tudi naravnost povemo.

Poletne počitnice že leta preživljamo na istem kraju na hrvaški obali, med jesenskimi gremo pa na potovanje, ki načeloma vključuje prevoz po zraku. Ne gremo daleč – ker nas je pet in je to drag špas. Ampak letos nam je kljub temu uspelo odleteti na drugo celino, pa čeprav na tisto, ki je najbliže Evropi.

Počitnice v Maroku so bile naše najbolj carsko potovanje do sedaj. Ker tole ni potovalni blog, tale zapis ne bo potopis. Bo pa nekaj uporabnega za tiste, ki bi radi šli in (upamo) zanimivega tudi za vse ostale.

Plus številka 1: Tja lahko prideš relativno poceni. Pa še blizu je.

Leteli smo iz Milana, ker je tako najceneje. Na letališče nas je peljala Cilka in nas tam za 25 €, kolikor stane parkiranje za 12 dni, tudi počakala. Za vseh pet letalskih kart smo odšteli dobrih 400 €, kar je svojevrsten dosežek. Če bi šli iz Benetk, bi bilo približno trikrat dražje. Plus točka za start iz Milana je tudi, da tja grede letiš v Fes, ki je na severu, vračaš se pa iz Marakeša, ki je 500 kilometrov bolj južno. Vmes greš pa z najetim avtom cikcak po Maroku.

Plus številka 2: Maroko ni najdražja država na svetu.

Spali smo za slabih 15€ na noč na osebo. Enkrat v šotoru v puščavi, dvakrat v hotelu z bazenom, dvakrat v apartmaju s pogledom na morje in dvakrat v riadu, ki je njihova tipična mestna hiša, če naštejem samo prenočišča, ki so bila nekaj posebnega. Jedli smo za približno 30 € na dan – zajtrk je bil najbolj slasten obrok dneva (vprašajte Natana), ki je vštet v ceno prenočišča in ti ga postrežejo na vrhu hotela. Hiše imajo vse ravne strehe, zato jim prekrasnih teras z razgledi ne manjka. Osnovne stvari niso drage, je pa res, da mimogrede zapraviš za nepotrebne reči. Če bi šli še enkrat, nas še zastonj ne bi spravili v kočijo, s katero smo se vozili gor in dol po skrajno prometnih cestah novega dela Marakeša.

Plus številka 3: Atlas

Otroci so rekli, da morajo SPET ‘v brez zveze’ in da se jim res ne ljubi, ampak midva sva jih vseeno vlekla na gor na tri tisoč metrov nadmorske višine, od koder so morali Maroko gledati še od zgoraj. Čaj z nomadsko družino, ki vse leto živi v gorah Atlasa, je bil neprecenljiva izkušnja. Na svetu je veliko otrok, ki ne bodo nikoli prestopili šolskega praga, potovanja so pa tudi za to, da začutiš, v kakšnih privilegijih si se rodil in hkrati ugotoviš, da tudi tistim, ki jih nimajo, ne manjka prav dosti.

Plus številka 4: Puščava

Sahara je največja peščena puščava na svetu. Maroku je ima le za vzorec. Ko se otroci (in tudi odrasli) znajdejo v njej, imaš pa vseeno občutek, da si prišel v največji peskovnik na svetu. Ne samo, da lahko tekaš in skačeš gor in dol po dvestometrskih sipinah (kar ti daje prav neverjeten občutek svobode), po njih lahko smučaš in celo bordaš. Vsak človek bi moral enkrat v življenju obiskati puščavo.

Plus številka 5: Obala

Še nikoli nismo šli na počitnice v državo, ki ne bi imela morja, ampak lanska Malta in predlanska Sicilija se skrijeta pred neskončnimi plažami, ki se razprostirajo po celi vzhodni strani Maroka. Oktobra in novembra so temperature zraka idealne (mi smo imeli od 25 do 30 stopinj). Atlantik je za moje pojme sicer premrzel – voda je imela 21 stopinj, ampak moškega dela družine to ni kaj dosti motilo. Poseben čar so valovi, na katerih lahko surfaš na deski, kar je bila Rožletova velika želja. Ne samo na obali, ampak tudi drugod nam je bilo všeč, da ni vse poštirkano – sploh v mestecih in vasicah kot je na primer Taghazout, vlada en tak hipijevsko surferski duh, zaradi katerega bi kar ostal.

Ampak smo morali domov – otroci so že tri dni zamujali v šolo, Cilka je pa že dvanajsti dan čakala na letališču.

V naslovu smo obljubili še dva minusa (ki še zdaleč ne odtehtata vseh plusov): otrokom je šlo strašno na živce, ker so nam kar naprej hoteli nekaj prodati. Začeli so pa vedno z vprašanjem ‘where are you from?’. Proti koncu smo jim odgovarjali, da smo iz Bangladeša. In drugi minus? Za tega smo si čisto sami krivi – kar štirikrat so nas namreč ustavili policisti. Da ne bi česa zamudili, smo malenkost prehitro cikcakali po Maroku.