Načeloma nimam slabe vesti, če fante pustim same doma. Pa čeprav več dni. So pa dnevi, ko jo imam. Recimo takrat, ko so otroški rojstni dnevi.

To je cela frka, ki jo težko obvlada ena sama oseba. Še posebej, če ni tako organizirano, da otroke odpelješ v institucijo in počakaš tri ure, da jih starši odpeljejo domov.
Zadnjič so me službeno poslali nekam ravno tisti petek, ko je bila v planu Vitalova rojstnodnevna zabava. Ni bilo druge, kot da grem.
Zafrknili smo se že nekaj mesecev prej, ko sva odobrila predlog, da prijatelje odpelje na fuzbal igrišče k babici in dedku, ki živita izven Ljubljane. Najprej zgleda super, da se ne bo treba z njim bosti, da Atlantis odpade, Mini City pa še tem prej.
Nastopijo pa druge težave. Sploh pa, če mame ni doma.
Sledi povzetek pričevanja slavljenčevega očeta, ki se je prejšnji petek pogumno s tem spopadel. Slava mu!

Transport

Na takšno praznovanje moraš otroke odpeljati izpred šole sam, saj od staršev ne moreš pričakovati, da se bojo vozili gor in dol po Kureščku in iskali lokacijo. Poleg tega nočeš, da pridejo tudi vsi starši.
Običajno praznovanje traja dve ali tri ure. Ta varianta traja bistveno dlje.
Najprej se moraš identificirati pri učiteljici in rešiti vse dileme glede primopredaje. Sistematično je treba pregledati dovolilnice za odhod iz šole v spremstvu tretje osebe, ki jih imajo otroci v beležkah, in rešiti situacijo, ker najmanj eden te dovolilnice zagotovo nima.
Potem se moraš seznaniti z vsemi možnimi alergijami in posebnostmi, ki jih imajo sodobni otroci. Nakar zagledaš še petkove šolske torbe, nabasane do vrha, in vrečke z igračami, ki jih otroci lahko prinesejo v šolo samo ob petkih. Eden ima pod roko ta veliko Bayblade areno. Vsi so oblečeni v nogometne drese, ker so ravno imeli krožek fuzbala. Kavbojke, puloverji in jakne se vlečejo za njimi. Ker je ravno malica, je v vsaki prosti rokici kos kruha in jogurt. Potem imajo pa še vrečke z darili, ki jih neprestano jemljejo ven in tlačijo nazaj noter.
To kolobocijo nekako strpaš v avto. Nimaš pojma, kaj te čaka. Varianta od lani ne pomaga, ker so mulci vsako leto drugi — in drugačni, ker so večji.

Hepi brzdej

Šipe do konca natrpanega avtomobila trese huronsko navdušenje. To človek čuti. Pogledaš se v ogledalo in si rečeš: “You can do it!” Oni pa rečejo eno o dreku in driski. Potem pa še eno o seksu. Mislim, se opravičujem, ampak o tem se med vožnjo na žur pogovarjajo sedemletniki.
Pa taki vici so še:

“Reci peč!”
“Peč.”
“Tebi so pa nage babe všeč.”

Sledi pet minut krohotanja. Himna je pa itak: “Hepi brzdej tu ju, / ti bom zobe razbu, / da boš vrisku pa pisku, / k boš zobe isku!”
Potem so tukaj še zadeve, na katere skoraj ne pomisliš. Ko prispeš na cilj, je ključnega pomena, da grejo iz avta samo ljudje, stvari pa ne. Ker kako boš na koncu zbral na kup vse, kar so pritovorili s sabo? Vsakršno igranje z darili je treba prepovedati. Enkrat smo že vsepovsod iskali mikro lego kocke (in jih nismo našli).

Fotografija je simbolična in ni bila posneta na opisanem nogometnem rojstnem dnevu na Kureščku, ampak na nekem drugem. Otroški rojstni dnevi (fantovski) so tako ali tako vsi isti. — [Fotografija: Marko Crnkovič.]

Boljši/slabši gol

Najprej se seveda skregajo, kdo bo v kateri ekipi in kdo na kateri poziciji. Potem grejo iskat golmanske rokavice, ki so zabasane pod vso kramo, ki je ostala v avtu. Potem se skregajo še na temo, kdo bo golman in v katerem golu bo branil. Ker če slučajno ne veste, obstaja boljši in obstaja slabši gol.
To opazuješ s terase in čakaš, kaj bo. Prvič se spomniš na ženo, ki vedno reče, da se morajo otroci sami zmenit. Vsaj nekaj je prispevala.
Ni problema. Pa naj se zmenijo. Jaz bom pa eno pivo.

Torta

Hvala bogu, da smo v družini izumili palačinkovo torto, ker potem pride na vrsto še catering. Evo recept, če bo v podobnem položaju kdaj še kakšen foter:
To je torta, ki jo lahko narediš na licu mesta. Spečeš kup palačink in jih sproti mažeš. Čez namaz potreseš mlete lešnike, orehe, piškote ali kokos, lahko pa tudi banane ali kakšno drugo sadje. Vsako namazano palačinko zložiš v trikotnik. Potem te trikotnike v krogu razporejaš po krožniku. Narediš štiri ali pet nadstropij. Odvisno od tega, koliko je otrok. Na koncu torto okrasiš z M&M bomboni. To je torta, za katero ne potrebuješ noža, saj otroci palačinke enostavno vzamejo s krožnika in pojejo.
Do zadnje.

Nismo več daleč

Ko je treba domov, jih iščeš v grmovju in zganjaš skupaj kot ponorelo čredo.
Ampak nazaj grede je vseeno lažje. Ker veš, kaj te čaka.

Olajševalna okoliščina je, da so taki rojstni dnevi samo do desetega leta, potem pa grejo raje z dvema prijateljema v kino. Mi imamo še osem takšnih rojstnih dni od tridesetih. Nismo več daleč. Ampak naslednje leto mene vseeno ne bo zraven.