Če izvzamemo dvojčke, je vsak prvi otrok v družini najprej nekaj časa edinec. Pri nas je obdobje z enim otrokom trajalo slabih pet let. Približno toliko časa sem namreč potrebovala, da sem si odpočila od dojenčkastih dni svojega prvorojenca in sploh lahko začela razmišljati o tem, da gremo spet od začetka. Večkrat sem celo pomislila, da bi ostali kar pri enem.

Potem sem upala, da bo drugi otrok punčka in sem rekla, pa naj bo. Od nekdaj sem si želela hčerko. Zdi se mi, da otrok, ki je istega spola kot ti, doda starševstvu posebno dimenzijo. (Aljaž bo že vedel). Pa punčke baje dajo bolj mir.

Če sem iskrena, sem imela za vse tri zelo konkretne načrte, da bodo punce. Med njimi je bila edina razlika ta, da je bila s tem, ko so se drug za drugim rojevali kot fantje, na vsakem naslednjem večja odgovornost. Pri zadnjem je bila torej res že kriza.

Velikokrat mi kdo reče, da ni še nič izgubljeno, ampak danes imeti več kot tri otroke, je preveč. Poleg tega mi zdaj več pomenijo mir, spanec vso noč, da lahko sama kam grem in tudi to, da kdo od otrok kaj pospravi. Pa vseh pet se nas lahko stlači v en čisto navaden avto.

Računam kvečjemu na to, da bodo fantje k hiši nekoč pripeljali svoje punce. Pa mogoče bomo imeli enkrat psa, ki bo jasno ženskega spola.

Naj se sliši še tako banalno, ampak za svojo številčno moško bando se lahko zahvalim tudi hčerki, ki je sploh nimam.

Vsi nimajo te sreče

V Sloveniji je veliko edincev, saj se na družino povprečno rodi le 1,18 otroka. Manj staršev se zavestno odloči za enega otroka, večino do tega pripeljejo različne okoliščine, ki so stvar vsakega posameznika.

Zdaj, ko imam za sabo sedem let ukvarjanja z več kot enim potomcem, jim edincev prav nič ne zavidam. Če imaš več otrok, lahko že v startu odkljukaš nekaj pomembnih stvari:

Več nogavic, več samostojnih otrok

Ne pravim, da bodo otroci, ki imajo sorojence, nekoč bolj fajn ljudje, je pa po mojem pot do fajn človeka pri edincu lahko bolj zavita. Če je otrok samo eden, imaš zanj več časa, če jih je več, ti ga pa ves čas zmanjkuje. Ampak to je dobro: manj je več.

Že res, da mame treh otrok na teden operemo in zložimo 100 nogavic – kar vzame precej časa –, drži pa tudi, da naši otroci takrat sami kaj počnejo.

Lahko bi preštevala ure, ki jih porabim, da spravim v red gospodinjstvo, ampak v resnici raje preštevam peščene gradove, ki jih gradijo na morju, in bunkerje, v katerih se skrivajo v gozdu. Ali pa čokoladne mafine, ki jih včasih spečejo ob sobotah.

Velika družina ni za pefekcioniste

Z enim otrokom je naporno. To vem iz lastnih izkušenj, ki so me skoraj stale številčnejšega potomstva. Ko imaš enega, še ne veš, kako bi z njim. Šele ko jih je več, se ti počasi začne svitati.

Ampak po mojem se ne splača obupati. Prvih pet let z enim bi zdaj z lahkoto zamenjala za pet let z vsemi tremi – neglede na to, da starostna razlika med mlajšima dvema ni niti leto in pol. Vsega se navadiš. Stvari je bolj fino početi, ko imaš več izkušenj.

Je pa res, da je za to, da jih pridobiš, potrebnega nekaj poguma, vztrajnosti in tudi sreče. Pa sprijazniti se moraš s tem, da ves čas ne bo vse pospravljeno in da trojka ne bo nikoli tako pošlihtana kot bi bil malček edinček.

Drugi imajo stvari, mi imamo pa otroke

Veliko ljudi pravi, da nimajo denarja za več otrok. Kaj pa vem. Pri nas otroci ne vejo, kaj so košare daril. Danes je vsega preveč, zato se mi zdi čisto okej, če imajo malo manj.

To da razmisliš, kaj zares potrebuješ, in da naučiš tako razmišljati tudi svoje otroke, je tisto kar je v današnjem svetu dragoceno. In res ne bo konec sveta, če nikoli ne bomo šli v Legoland.

Otrokom ni treba dati vsega. Več bodo imeli od tistega, česar nimajo. Od lakote pa zagotovo ne bo nihče umrl.

Ne moreš sedeti v treh helikopterjih hkrati

Tudi način na katerega danes skrbimo za otroke, je naporen.  Veliko je staršev,  ki svoje otroke pretirano ščitijo, hkrati pa od njih zelo veliko zahtevajo in pričakujejo. Takih staršev se je prijelo ime starši helikopterji,  saj ves čas lebdijo nad otroki. Če imaš samo enega, je takšen način vzgoje lahko intuitiven. Če imaš otrok več, si tega ne moreš privoščiti. Kandidati za kontrolo sicer so, časa in energije pa imaš občutno manj.

Potem se sprostiš in uživaš v starševstvu.  Čudoviti fantje so. In prepričana sem, da so takšni tudi zato, ker so trije.