Tina in fantje
To, da sem pogosto sam s tamalima, je ustaljena praksa. Moje animacijske sposobnosti in cirkuške vrline kot protiutež šolskim obveznostim, ki jih pri Rožletu kontrolira Tina. Onadva naloge, zvezke, teste (kadar je šola) … mi trije pa rokenrol in juhu! na polno… Kam pa tokrat? Pojma nimamo – gremo v partizansko bolnišnico Krvavice?
Natan: A so tam partizani?
Jaz: Ja – ranjeni, pa Nemci jih lovijo.
Vital: A majo puške?
Jaz: Majo, itak.
Natan (skeptično): A zdele so tam?
Vital: Ma dej, Natan, gremo že!!!
Jaz si pa mislim: Kako zaboga se bom izvlekel iz te nakladancije?
Šprint traja točno 3 sekunde, ker se potem pot obrne skoraj navpično in zato že rineta po vseh štirih. Vnema popusti, partizani so še daleč. Na pomoč pride oznaka Območje medveda (to mi deli!) in začne se debata o medvedu in njegovem apetitu, zato govorimo tiho, da nas ne požre. Takoj za ovinkom, ki mu Natan da ime Strela mk vin, je kolesarska downhill proga, ki seka stezico po kateri hodimo in včasih nelogično izgine – verjetno tam letijo po luftu. Kolesarje ves čas menjata za motoriste, čeprav jima razlagam, da z motorjem ne smeš v gozd.
Pridemo na razpotje, od tam gre navzdol – ampak spet navpično, zato se dričamo po ritah. Končno zagledamo prvo hiško. Za čuda se sploh ne spomnita na objubljene partizane, ampak lepo poslušata,ko jima razložim, kaj se je tukaj dogajalo.
Vitalu raje ne povem, da na eni hiški piše driska, ker že itak preveč rad razlaga o dreku (se res opravičujem, ampak nobeden od naju s Tino ne razume, zakaj je to tako priljubljena tema štiriletnikov???).
Pot nazaj premagujemo privezani na vrv, ker moči za v klanec ni več. Obljubljen sladoled v domu, ki ga bodo (kao) čez 10 minut zaprli, doda še malo energije. Na koncu smo vsi motoristi in šibamo navzdol, Natan pa pametno ugotovi, da imajo motoristi (kolesarji, zapomni si že, no…) srečo, ker če padejo, imajo bolnico kar v gozdu. Sladoled, avto, val 202… in dve trupelci na zadnjih zicih. Mišn k’mplit!
Izlet tedna: Partizanska bolnišnica Krvavice
Izhodišče: Dom v Iškem Vintgarju
Čas hoje: dobra ura v eno smer (če zraven vlečeš majhne otroke)
Zanimivost: Prva partizanska bolnišnica pri nas.
Več na hribi.net.
02/11/2015Dan mrtvih, Giuseppe in velika modrina
06/07/2017Kolesarjenje z otroki? Naj grejo raje kar na avtobus.
07/10/2015Kako je, če doma pustimo 5 moških in 12 otrok
25/05/2015Navijam za tabornike
Super blog, umiram od smeha; le zakaj so mi situacije tako znane?
Super pišeta oba! Otroc so pa prečudoviti itak!
Hehe, to z drekom pri 4 letnikih potrjujem. Beseda drek je očitno primerna za mnoge situacije. Predvsem jo imajo otroci v vrtcu za žaljivko očitno, ko je treba nekoga užalit. Drug namen je tudi da je to kakor smešno. Ravno včeraj sva imela z Ambrožem pogovor;
jaz: Ambrož a znaš kakšen vic povedat?
Ambrož: Ja, drek.
Še zdej se ne morem nehat smejat…..
hahaha, ja, zdaj se tud jaz ne morem nehat smejat! 🙂 tamaučki so zakon!
Ja, res … Ko je Aljaž pisal zgornji post, se sprva nisva mogla odločiti, a bi se sploh šla tole z drekom, ker res ne bi rada, da bi naju bralci imeli za prostaška. Me je malo strah, kaj si mislijo ljudje bre štiriletnikov ali sploh tisti brez otrok … Na koncu sva pustila ta dva stavka ravno zaradi komentarjev kot je vaš – da vidiva, če so še taki kot je najin Vital. Zdaj si pa raje sploh ne predstavljam dialoga med Ambrožem in Vitalom 🙂
Se podpisem pod stavek o Dreku, enako na nasem koncu, stiriletnica ma najraje drek in je cisto fascinirana ker zgleda kot cokolada. Super blog, sem se fajn nasmejala …. in rada berem!!! 🙂 <3
O, drek, očitno sem star štiri leta …
Jaz nimam otrok in umiram od smeha in se mi blog zdi super : )
se tako naprej : ) super ideja !
Do solz nasmejala. Pri nas so aktualni stari prdci ;).
No, evo,pa so komentarji praktično boljši od bloga! Sedim na terasi in se smejim. Komi čakam na nove!
Kaj naj rečem…pri nas smo pa v fazi prdenja in riganja:). Cel žur, ne samo pri 3,5 letniku…
o pri nas se dreek seli iz 4 letnika na 2 letni dleeeeeek! haha , face!
Moram povedat, da sem prebrala tudi Samo zame in da se kar podpišem pod prvi prispevek… imam dva fanta… in nikomur čopkov za delat:) In hvala času, da so že plenice, dojenje itd. mimo…
Srečno!
Tudi jaz bi se lahko kar podpisala pod prispevek na stani Samo zame. Srčno sem si želela 3 otroke. Rada šivam in sem si goreče želela krilc, klobučkov, tunikc… tudi čopkov, seveda. Pa je prišel en fant, pa še drugi in prihaja še tretji…
Blog je ohhoho, tako domač. Luštni ste, kar tako naprej!
Pri nas je pri 5 letniku in 3,5 letniku aktualno: “Oprostite če sem rignil/prdnil” Hvala za vajin prispevek k temu, da se počitim “normalno”.
Jah, nič Tami … dobrodošla v klubu 🙂 Že študiram, kako bom enkrat naredila dogodek na katerega bom povabila samo družine s tremi fanti 🙂 To bo žurka! LP vsem, Tina
Ja, Aljaz cestitam se za en talent (pisanje). Odlicen post in hvala se enkrat za super idejo za nedeljske izlete.