Poletno branje za ljudi stare manj kot petnajst let (lahko pa tudi za vse ostale)

Pred časom smo imeli kratko debato o tem, kaj bi ta mali fantje priporočili svojim vrstnikom, če je med njimi kdo, ki bi se mu zdelo fino med počitnicami prebrati kakšno knjigo.

Po spletu že tedne krožijo seznami, kaj naj beremo poleti. Vsi so za odrasle – vsaj jaz nisem zasledila prav nobenega, ki bi bil namenjen ljudem, ki so stari recimo manj kot petnajst let. Zato smo sestavili enega kratkega. Namenjen je mulariji, lahko pa tudi odraslim, pravzaprav. Dobre knjige za otroke lahko komot berejo tudi njihovi straši, medtem ko obratno ravno ne velja.

Ko gre za branje in knjige, je pri nas glavni Natan. Prebere več kot ostala dva skupaj in tudi več kot jaz (prosim, ne povejte tega mojim v službi). Včasih mu zmanjka knjig, kar je čista kriza. Da bi se to zgodilo čim manjkrat, se oba trudiva biti na tekočem. Jaz berem knjige preden jih dam njemu, sprašujem za priporočila vse mogoče bralce znalce in si v knjižnicah sposojam, kar je v njegovih letih navdušilo mene. Vse zato, da dobi v roke res dobre stvari, ki so vredne njegovega časa, in bodo pripomogle k temu, da bo ostal tak strasten bralec kot je zdaj.

 

Dobro delo

Vsi vemo, da so knjige fajn in da branje lahko človeku samo dobro dene, jaz vam pa povem, da so lahko tudi skupna točka v odnosu, ki ga imamo z otrokom. To je res en lep del mojega starševanja. Določen del tistega, kar naredim za svoje otroke, je tudi premišljevanje o tem, kaj naj berejo. Ni mi težko, pa še dobro delo opravim. Sploh z Natanom se zelo zabavava, knjige so najina stvar. Včasih bereva pozno v noč, čeprav je zjutraj šola. Natan je svojčas bral celo med poukom in je bila učiteljica tako jezna, da mu je za ves teden vzela knjigo. No, jaz pa nisem bila čisto nič jezna. Tako kot nisem jezna, če je v njegovi sobi včasih luč do enajstih.

 

Serije so zakon

Spodnji seznam sva sestavila s skupnimi močmi. Natan je rekel, da naj ne bo predolg, ker so počitnice tudi za druge stvari, ne samo za branje. Recimo za igranje računalniških igric in za gledanje filmov. Ali pa za spanje do enjastih, če si mogoče že pubertetnik. Oba se strinjava, da so serije knjig zakon – to je podobno kot če gledaš več delov Igre prestolov zaporedoma. Po prvem se lotiš drugega – ali pa tudi ne, če ravno nimaš časa. V vsakem primeru pa je veliko možnosti, da ti bo všeč tudi nadaljevanje, in se ti torej nekaj časa ni treba ukvarjati s tem, kaj bi bral.

 

Od Mikija do Elvisa

Prvi izbor je nesporno pripadel Mikiju Mustru in njegovim številnim stripom, ki bodo v naši družini vedno imeli posebno mesto. Ta mali fantje so rekli, da je zelo žalostno, ker je umrl – v bistvu je Muster najpomembnejši človek, ki jim je umrl do sedaj. Odkar se je to zgodilo, smo na lovu za njegovimi stripi, ki jih mogoče še nismo prebrali. Bolj ali manj pa lahko moji otroci rečejo, da so prebrali vse od Mikija Mustra. Kar je verjetno prvi tovrstni ‘vse’ v njihovih življenjih.

Otroške kriminalke Joja Nesboja so kar nekaj časa samevale na knjižnih policah, potem jih je pa Natan nekega dne le vzel v roke in prebral vse štiri v šusu. Jaz jih nisem prebrala, so se pa fantje ob branju na glas smejali, kar je res dober znak.

O Elvisu Škorcu Janje Vidmar sem slišala same dobre stvari – to je ena tistih knjig, ki sem jo prestregla, preden so jo prebrali otroci. Navduši me, kadar avtorju uspe uporabiti jezik mladih in vstopiti v njihov svet, ti se pa potem ne smejijo njemu, ampak tistemu, kar je napisal.

Naš izbor bo objavljen tudi v reviji Bukla  – mogoče vam pride prav. Mi že pakiramo – za en kovček bo samo knjig!

Miki Muster: Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika

Mustrovi trije junaki ostajajo večni, to vemo vsi. Njihove zgodbe so napete, a v njih ni zlobe in nasilja – čeprav gre velikokrat za življenje ali smrt, se na koncu nikomur ne zgodi nič hudega. Otroci pa preko dogodivščin, v katerih se znajdejo Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik, potujejo od Afrike do vesolja, se ustavijo v ameriški preriji ali pa se zasidrajo na katerem od čudežnih otokov. Počitnice v njihovi družbi bodo super doživetje!

Janja Vidmar: Elvis Škorc, genialni štor

»Odbito in duhovito o tem, zakaj je kriza biti mulec z nekaj kilcami viška,« vsebino zadnjega mladinskega romana Janje Vidmar razloži kratek zapis na platnici. Če prištejemo še očeta, ki je najraje v fitnesu, mamo v sitni fazi, babico na rolerjih in sestro, ki ji iz žepov padajo hrošči in pajki, imamo pravo zmešnjavo najstniških težav, ki so na humoren način prepletene z resnimi temami. Krasno branje za mlade in tudi malo starejše ljudi, ki so že pozabili, kako je, ko si star štirinajst let.

Jo Nesbo: Zbirka doktor Proktor (Didakta, prevod Marija Zlatnar Moe)

Mladinski romani svetovno priznanega in nagrajenega avtorja kriminalk Joja Nesboja so polni humorja, pustolovščin in pozitivnih vrednot, predvsem pa so napeti od prve do zadnje strani. Ne bo jih zmanjkalo vse do konca počitnic, saj doktor Proktor zaplete, ki so iz knjige v knjigo bolj nori in smešni, rešuje v štirih nadaljevanjih. Zabavno branje, ob katerem se bodo otroci na glas krohotali.

Vaši komentarji

  1. Super, hvala za predloge, so že shranjeni in bom vesela še kakšnega.

    Moja šestletnica je pred kakšnim mesecem “dokončala” zbirko Lov na pošasti (prvo knjigo izbrala sama v šolski knjižnici, potem pa je “čisto not’ padla”).
    Hja, o kvaliteti bi lahko kakšno rekli, ampak meni je najbolj pomembno to, da rada in veliko bere.

    So pa otroci res različni – npr. Miki Muster ji nikakor ne sede.

    1. Živjo, Janja, tudi Natan je prebral celo zbiro Lov na pošasti, jaz sem pa mižala zraven, ko je to bral … marsikaj si izbere tudi sam, mu kar pustim:)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja