Šele po nekaj namigih so pogruntali, da ena Krka teče tudi blizu Novega mesta. Itak pa je bilo pomembno samo to, da bomo vikend preživeli v hotelu z bazenom. Ni važno, kje, samo da se do tja ne cijaziš celo večnost. In do hotela Šport na Otočcu se ne. Iz Ljubljane si tam  v slabi uri, tudi če se vmes na pumpi ustaviš po sladoled.

Še nikoli nismo šli na počitnice v hotel

Verjetno so zato na našo prvo hotelsko večerjo ever otroci prišli kar bosi. Pa sok so si natočili v skodelico za čaj. Počitnice večinoma preživljamo v šotoru, tam pa se vse to pač lahko. Imaš eno skodelico za vse po spisku, za čevlje pa večino časa ne veš, kje so. Saj po eni strani je preprosto, ampak v resnici je dopust v šotoru cel projekt. Ko se odpeljemo na morje, je videti, kot da se karavana seli na jug.

Vikend v hotelu je pa druga zgodba. Niso se ga veselili samo fantje, ampak sem se ga tudi jaz. Zelo. Z veseljem bi šla enkrat na mesec. Včasih pa tudi v dvoje. Ker hotel pomeni, da za pet ljudi spakiraš v petnajstih minutah. Pa da ti cela dva dneva ni treba razmišljati o tem, kaj boš skuhala. Zjutraj ni postlana samo tvoja postelja, ampak tudi vse tri otroške, zato nihče ne reče, da si tečna, ker ves čas ponavljaš, da je treba pospraviti. Pa ne more se ti zgoditi, da pozabiš rjuhe. Ali pa brisače. Ker vse to je že tam. Tak vikend ti prinese kavo v postelji, do polovice prebran roman in masažo za konec dneva. In še marsikaj.

Kaj smo počeli? TOP 3 zadeve, ki jih ne gre zamuditi:

V bazenu smo bili kar naprej. Da prideš do njega, je treba samo v spodnji štuk. Otroke je sicer najprej skrbelo, da bodo v vrelcu skuhali (vprašanje dneva: mami, a vrelec vre?), ampak voda je imela prijetnih 31 stopinj, kar pomeni, da ti sploh ni bilo treba ven in se zavijat v brisačo. Šli smo takoj po zajtrku, pred kosilom, pred večerjo in še kdaj vmes. Zvečer je bilo pa itak na sporedu še nočno kopanje. Ker fora počitnic je tudi, da greš čim kasneje spat.

Iz bazena pa v pustolovski park.  Tudi jaz sem šla, čeprav to sploh ni samo po sebi umevno. Ker pustolovski park pomeni, da 5 metrov nad tlemi premaguješ ovire, ki so napeljane med drevesi in se pod tabo guncajo sem in tja. Zabava za vso družino, samo zame ne. Enkrat moraš celo sesti na sanke in se odpeljati od enega drevesa do drugega. Totalno me je bilo strah in to kljub temu, da sem bila ves čas privezana in da sploh nisem šla na najtežjo in najvišjo progo. Enkrat ali dvakrat sem resno pomislila, da me iz višav lahko reši samo lojtra. Ampak sem se delala hrabro, kar pri štirih adrenalinskih odvisnežih počnem kar naprej. Fantje se niso nič bali, ampak tega sem že navajena. Oni so bolj spretni in bolj pogumni od mene, zato so zanje razni pustolovski in adrenalinski parki pravi raj na Zemlji. Lahko bi za dve uri pobegnila v hotelsko savno in nihče še opazil ne bi, da me ni.

Prvič smo obiskali Grad Otočec. Če bi vedela, kako lepo je, bi se namesto na ljubljanskem magistratu poročila na grajskem dvorišču. Sva se pa že dogovorila, da vprašava, če imaš pri njih lahko tudi srebrno poroko. Malo bo sicer treba počakati, ampak zakaj pa ne. Ali pa če se bo tam poročil kateri od otrok. V tej fazi jih poročni obredi še ne zanimajo, so bili pa čisto navdušeni nad tem, da lahko v grajskem parku streljaš z lokom. Komaj sva jih spravila na sladico v grajsko kavarno in potem še en krog s kolesom po okoliških potkah.

Velikokrat smo že rekli, da mi pa res nismo za v hotel. Ampak smo. Sicer samo v primeru, da je v hotelu bazen, pred njim pustolovski park, v bližnji okolici pa kup stvari, ki jih lahko počneš. Pa čeprav je treba na večerjo v čevljih. Krasen vikend je bil. Zagotovo še pridemo.