Vital: “Mami, zdaj te bom nekaj vprašal?”

Jaz: “Ne smeš v vodo. Še pet minut, sva rekla.”

Vital: “Ja, to vem. Mene zanima, kolikokrat moram še spat, da bojo maškare?”

Tako potem pet minut razpreda, kaj bo za pusta, jaz se pa spet odločim, da naslednjič ne bom razmišljala o kostumih šele tik pred zdajci.

Nisem mama, ki bi ure in ure ustvarjala pustne maske za svoje tri sončke, ampak ena tistih, ki vsako leto na predpustni petek kupujejo poliester. Čeprav ne hodimo na množične prireditve za otroke, nimam srca, da bi svoje sinove prikrajšala za pustno rajanje.

Superman, Batman, Spiderman so passé

Pustna groza ima dva dela. Prvi je daljši in se vleče, drugi pa krajši in bolj intenziven. Nekaj tednov pred pustom začnejo fantje resno razglabljati o tem, kaj bodo za maškare. Prepad med njihovim navdušenjem in občutki, ki jih gojim sama, se takrat začne povečevati. Pri treh fantih, starih od pet do enajst, kategorije klovn, tiger, kuhar na žalost odpadejo. V poštev pridejo superjunaki. Vendar ne katerikoli. Klasika ni zanje. Superman, Batman, Spiderman so passé. Povozil jih je čas. Eden bi bil Laval ali mojster Splinter, drugi Thor ali Hulk, tretji je že malo ven iz štosa, a vseeno navdušeno sodeluje s predlogi, v koga bi našemil svoja mlajša brata.

Ne vem, kje izvejo za vse te kreature. Verjetno v inštitucijah, kjer preživijo polovico svojih dni —, pa na Pop TV, kamor skrivaj preklapljajo med nedeljskim Živ Žavom na TV Slovenija.

Trije Michaeli Jacksoni

Oba z Aljažem usmeriva vse svoje sile v prepričevanje, da Laval in Thor nimata pojma — čeprav se nama komaj sanja, kdo sploh sta. Od tega je odvisen mir v družini v naslednjih tednih, zato oceniva, da je vredno. Lani je bilo kar okej: končali smo pri hudiču in Obiju-Wan Kenobiju. Predlani so bili vsi trije Michael Jackson. Letos sva dolgolasega Vitala že skoraj prepričala, da bo hipi, Natan pa navija za Dartha Vaderja (kar zahteva konkretno korekcijo, saj se mi ne sanja, kje naj staknem tisto masko).Po desetletnih izkušnjah z otroki in pustom opažam, kako pomembno je, da je del kostuma tudi nekaj za v roko. Najbolje, če je to meč, puška ali pištola — glede na Vitalovo relativno navdušenje nad hipijem pa očitno zaleže celo kitara.

To vem tudi zato, ker sem pred leti na pustno soboto s štiriletnim Rožletom kot kavbojcem potovala iz Bruslja v Ljubljano. Na letališču nama niso zaplenili samo plastenke vode, temveč tudi pištolo. Uslužbenka jo je pred Rožletovimi očmi zabrisala v koš. Otroka je bilo skoraj konec. Pa ne samo zato, ker so ga razorožili, ampak tudi, ker ni nihče razumel, da pištola ni prava in da ne bo nikogar ustrelil. Z Brnika sva šla direkt v BTC po novo.

Vrhunec dneva

Potem pride na vrsto drugi del pustne groze in za starše najbolj naporen dan v letu – pustna sobota. Potem še pustni torek, ampak ta ni tako naporen, ker ga do polovice oddelajo vzgojiteljice in učiteljice.

Na pustno soboto otroci vstanejo ob šestih, ker je treba dan do konca izkoristiti.

Ob sedmih jim že rišeš brke na obraze.

Ob osmih, ko na vhodna vrata obesiš napis “Dojenček spi!”, so že čisto razmazani.

Nadaljuješ z obiskom pri babicah in dedkih, kjer se mularija nabaše s krofi in noče kosila, ki ga prijazno skuha tašča, ker ve, da preživljaš najbolj naporen dan v letu.

Do takrat, ko se vrneš domov, se zagotovo zlomi ali strga najmanj en pustni rekvizit, s čimer se ukvarjaš naslednjo uro ali dve, dokler ni na vrsti vrhunec dneva — pustno rajanje v lokalni telovadnici.

To je organizirano tako, da nekdo na CD predvajalniku pritisne play.

Ko prideš tja, ti je žal, da nimaš hčerke, ki bi v svetlikajočem se krilcu iz tila in s čarobno palčko v roki poplesavala po telovadnici. Fantje namreč naslednje tri ure norijo in udrihajo z meči, ti pa sediš na švedski skrinji in čakaš, da bo konec.

Počutiš se svetlobna leta stran od superjunakinje, ki je skoraj preživela še en pustni dan. Ker si res fuč, v mislih preštevaš, kolikokrat moraš še spat, da bomo šli na morje in da se vse spet začne od začetka.

Ko nisi več otrok, je edina svetla stran pusta to, da prinaša pomlad. Pa še to ni zanesljivo.